Šolski park

Alex se je zdolgočaseno sprehajal po šolskem parku. Počasi se je vlekel po poti in brcal vsak kamen, ki mu je prišel na pot. Sem je prišel le zaradi tega, ker se je hotel malce sprostiti, drugače pa v tem trenutku ni bil niti malo razpoložen, za sprehode po parku. Bil je pošteno utrujen, čeprav ni vedel zaradi česa. Počasi je pricapljal do klopce, ki je stala zraven ogromnega drevesa. Godrnjajoče se je usedel in se zagledal v obširno nebo. S pogledom je švigal od enega, do drugega oblaka in na obrazu se mu je risal vedno večji nasmešek. V mislih si je prepeval veselo pesem in si jo zraven požvižgaval. Naslonil se je na neudobno klopco in zaprl oči. Tako se je po navadi najbolj sprostil. Poslušal je zvoke iz narave. Slišal je ptice, živali, šum vetra in čarovnike, ki so se pogovarjali. Nič ga ni skrbelo, da bi ga nekdo zamenjal za brezdomca, ko je takole ležal na klopci, z zaprtimi očmi. Prav gotovo me imajo za čudaka si je mislil, a na to se je požvižgal. Kar naenkrat pa je zaslišal glas. Nasmešek mu je izginil iz obraza. Najbolj je sovražil, če ga je nekdo zbudil sredi počivanja. Odprl je oči in zagledal čarovnika.

Saphirri šolski park ni nikoli dišal, ampak na žalost ni imela druge izbire. Raje je imela parke v svojem rodnem kraju v Grčiji in spomini na njeno otroštvo so ji preplavili misli. Počasi je hodila po potki in opazovala čarovnike okoli sebe. Večina jih je bila na smrt zdolgočasenih kar Saphirri nikakor ni šlo v glavo. Kako so lahko ob takem soncu, takem lepem vremenu tako zdolgočaseni! Namrdnila se je in nekoliko pospešila korak. Na lepem je zagledala čarovnika, ki je nekako čudno sedel na klopci. Oči je imel zaprte in že na obrazu se mu je videlo da je na smrt zdolgočasen. Okoli sebe ni imel nikogar, zato se je Saphirra odločila da bo tokrat neprijazna in ga zmotila sredi počivanja. Saphirra je uživala v tem, da lahko vsake toliko časa komu najeda živce. ''Kaj ti pa boš tu kar spal ali kaj?'' je na glas dejala Saphirra, da bi jo čarovnik res slišal. Nato se je zasmejala saj je oboževala, da lahko nekoga vrže iz dremeža. Saphirra je bila vedno polna energije in lenarjenja nikakor ni podpirala.

Alex je zagledal mlado čarovnico, ki je imela na svojem plašču rdeč grb. Namrdnil se je. Najraje bi se kar obrnil in zadremal nazaj. »Ja, če te ne moti,« je namrgodeno zamrmral Alex, v odgovor na Saphirrino vprašanje. Kdo pa misli, da je, da kar takole budi speče ljudi? si je sam pri sebi mislil Alex. Čeprav ga Saphirra sploh ni zanimala se je usedel vzravnano in poskušal obdržati odprte oči. Res ni maral, da ga nekdo stalno gleda, pri spancu. Šele zdaj si je bolje ogledal čarovnico. Bila je prava lepotica. A Alex je bil preveč utrujen, da bi bil očaran nad njeno lepoto. Pretegnil se je in zazehal, potem pa se zastrmel v Shakirro. Upal je, da se bo obrnila in odkorakala, a čarovnica je le stala namiru in nepremično gledala v njega. Bal se je, da se ne bo usedla zraven njega in začela s kakšnim pogovorom. Zdaj res ni bil pri volji za kaj takega. Še enkrat si je pomel oči in upal na najboljše.

Saphirra si je mladega čarovnika bolje ogledala in morala si je priznati da sploh ni bil slab. Takrat pa je na njegovi majici zagledala Drznvraanov grb in zavzdihnila. Očitno imam opavka z še enim neskončno pametnim Drznvraancem. Upala je, da je naletela na kakšnega Gryfondomca s katerim se da zabavati, ali kakšnega Spolzgadovca da bi se lahko oblegala z neprimernimi komentarji. Saphirra si sedaj zares ni želela kakšnega pametnega odgovarjanja, saj za takšne reči sedaj sploh ni bila pri volji. Kljub vsemu pa je rada strmela v Drznvraanca saj je bilo očitno opaziti, da ga to neskončno moti. Začutila je pogled Drznvraanca na sebi, ampak se za to sploh ni menila. Vse skupaj je kazalo na to, da Drznvraancu gre Saphirra neznansko na živce in iz samega veselja na to misel je Saphirra prisedla k njemu. Uživala je v tem da ga nekoliko živcira. ''Mimogrede, sem Saphirra.'' se je na hitro predstavila in na to ni dajala poudarka. ''Čudi me, da nimaš ob sebi nobene knjige.'' je dodala ter se narejeno razgledala naokoli. ''Hm... nikjer ne najdem tiste debele knjige Zgodovina čarovništva.'' se je na to še zasmejala. Saphirra na splošno ni imela dobrega mnenja o Drznvraancih, saj so se ji zdeli preveč učenjaški in vase zaprti.

Ko se je Saphirra usedla zraven njega, je Alex na glas zagodrnjal. Malo bi manjkalo pa bi vstal in odkorakal stran. Še malo pa mi bodo popustili živci si je mislil Alex. Tega, ga je bilo malo strah, saj je vedel kakšen postane, ko mu popustijo živci . Poskusil se je pomiriti in globoko vzdihnil. Ko se mu je Saphirra predstavila, je samo zavil z očmi in nekaj časa ni nič rekel. »Alex…« je potiho, skoraj neslišno rekel Alex, čez nekaj časa in skril roko v žep, da se mu ne bi bilo treba rokovati. Kmalu je začela Saphirra kramljati, Alex pa si ni mogel pomagati, da ne bi še enkrat zavil z očmi. »Pač, nisem ravno knjižni mol, tako kot nekateri,« je skoraj jezno rekel Alex. Ni maral, da ga je kdo primerjal z obsedencem s knjigami, katerih pa sploh ni maral. Ponavadi se je pred knjigo usedel le takrat, ko ga je nekdo v to prisilil. »Veš, nismo vsi taki, da bi se ves čas učili. Nekateri se raje zabavamo,« je še dodal zamerljivo in pogled obrnil v Saphirro. Oči so se mu obarvale v rdeč odtenek, kar je pomenilo, da je že res jezen. Še malo pa bi iz njega izbruhnila vsa njegova jeza.

Reakcije Alexa je bilo zabavno opazovati in Saphirra bi kaj kmalu bruhnila v glasen smeh. Vse skupaj jo je neznansko zabavalo zato je drezala vanj še bolj. Všeč ji je bilo, kako Alex zavija z očmi saj je to pomenilo da mu gre dejansko zares na živce. Zato se je Saphirra odločila, da se bo vendarle zadovoljila z Drzvraancem. Kot da bi bila najboljša prijatelja se je udobno namestila na klop in pogled uperila v nebo. ''Oh, oprosti mi če sem te užalila, vaše veličanstvo.'' je narejeno zresnila obraz in se mu nato pokorno zazrla v oči. V resnici jo je vsak trenutek grabil smeh in zares močno je morala igrati da se zdaj ne bi na glas zasmejala. No ja, zgledalo je da je Alex vedno bolj jezen in to je Saphirro še dodatno spodbudilo. ''Oh, resnično me žalosti če sem te užalila. Ampak...hm...ne zdi se mi da bi se sedaj kako pretirano zabaval, pa ne da bi moja prisotnost kaj vplivala na to.'' je Saphirra resnobno privzdignila obrvi, nato pa si ni mogla kaj da ne bi bruhnila v glasen smeh. Ja, Drznvraanec jo je s svojo jezo in nejevoljo neznansko zabaval.

Saphirra je še vedno sedela zraven njega in se prav bebavo smehljala. To ga je še bolj razjezilo. Ne ve v kaj se spušča, si je mislil Alex. Njegove oči so bile zdaj že temno rdeče. Bal se je, da bo jeza kar izbruhnila iz njega. Še predstavlja si ne, kakšen sem ko sem jezen, si je še v mislih govoril Alex, saj je vedno, ko se je tako zelo močno razjezil, prihajalo do nesreč, ki jih je povzročil sam. Dlan je stisnil močno v pest. Upal je, da bi vse čim prej minilo. Naenkrat mu je bilo zadosti. Pogledal jo je s svojimi Rdečimi očmi in rekel: »Vesel sem, da te zabavam, ker sam res ne uživam v tem!« Prijel se je za glavo in se skušal pomiriti. Misli je skušal preusmeriti drugam a to mu ni najbolj uspevalo.

Že spet se je popolnoma brez namena sprehajala naokoli, tokrat po parku. Iskala je kaj zanimivega, nekaj, kar bi pregnalo njen dolgčas. Kmalu je to tudi našla. Lušten fant, ki je bil na koncu z živci ter nadležna gryfondomovka, ki se je utikala vanj. Pospešila je korak, potem pa se ustavila ob klopi. "Hej, kaj se tu dogaja? Ali ne moreš pustiti ubogega fanta na miru. Spelji se! Kako si ji sploh lahko dovolil kaj takega, Jake?". Čisto je improvizirala, na način, ki ji je bil najbolj ljub. Drznvraanovca sploh ni poznala, poimenovala pa ga je čisto po svoje. "Napadalno je zrla v dekle, dokler ta ni končno dojela da nisli resno in izginila. Čez Anettin obraz se je razpotegnil nasmešek in sedla je poleg fanta. "Anette. In ti si?".

In tako je torej Saphirra bruhnila v smeh saj je Drznvraanca pripravila da je končno bil na koncu z živci. ''Ah ne razburjaj se preveč. To škodi zdravju.'' mu je pomežiknila in se še enkrat zasmejala. Ko se je Alex prijel za glavo je Saphirro kar malo zaskrbelo zanj saj zares ni hotela da ga toliko razburi. Želela si je le zabave. ''Am.. Je kaj narobe s tabo?'' je zaskrbljeno vprašala in pomislila da je mogoče šla predaleč. Že se mu je hotela nasmehniti, ko se jima je pridružila neznana Drznvraanka. Saphirro je kar presenetilo, da jo je Drznvraanka kar napadla, ampak je ko je dobro premislila, je nekako vedela da bi sama enako storila če bi šlo za Gryfondomca. ''Uf, Jake? Tu okoli ne vidim nobenega Jake-ja.'' je Saphirra narejeno okoli pogledala. ''Ah ne bom vaju več motila, ker je čisto brezveze.'' je nato še dodala in vstala iz klopi. Očitno se s to Drznvraanko nikakor ne bo dalo zabavati, saj je preveč resna za te stvari.

Alex je bil že čisto na koncu z živci, ko je do njiju prikorakala neznana čarovnica. Najprej se je še bolj prijel za glavo, saj se je zbal, da je neznanka prijateljica od Saphirre. Potem pa je zaslišal, kako jo je začela nadirati. Dvignil je le en kotiček ustnic, saj mu je vse skupaj ugajalo. Počasi je dvignil pogled in zagledal čedno dekle, ki pa je na svojem plašču nosila moder grb. Zdaj se je res mogel nasmehniti. Saphirra je kmalu užaljeno odšla, Alex pa ji je samo privoščjivo pomahal in namignil Anette naj prisede. »Alex,« se je zdaj že bolj veselo predstavil in Anette ponudil roko, ki se je prej skrivala v žepu. » Če pa res hočeš, me lahko kličeš tudi Jake.« Nasmehnil se je. Oči so se zdaj počasi spreminjale nazaj v normalno barvo. »Torej, drznvraan? Vidim, da si seznanjena s tem, kaj je najboljše,« je rekel navihano in ji pomežiknil. »Moram se ti zahvaliti, ker si se znebila tiste Gryfondomke za mene. Res je bila nadležna.« V spominu nanjo se je še enkrat stresel , potem pa pogled spet usmeril nazaj v Anette.

Sedla je poleg njega na klop in se mu na široko nasmehnila. Rokavala sta se, potem pa se je Anette zasmejala ob njegovi pripombi. "Oprosti, prvo ime, ki mi je prišlo na pamet... Se ji je pa že na daleč videlo, da je prava težakinja. Joj, kako sovražim gryfondomovce!". Grdo je pogledala v smer, kjer je prej izginila Saphirra. "Si že slišal o umorih?". Ko je to izrekla se je kar malce stresla, saj se je spomnila na prizor s stopnic. "Prav zanima me, gdo je odgovoren...". Čez obraz ji je šinil zlovešč nasmešek, vendar samo za trenutek.

Victoria je vstopila v park, da bi naredila domačo nalogo za obrambo pred mračnimi silami. Popravila si je plašč in iz torbe potegnila pergament, črnilo in pero ter začela pisati.

Bavkar

Skriva se v temnih in ozkih prostorih.Nihce ga še ni videl ,a vsi se ga bojijo.Bavkar zavzame obliko cesar se najbolj bojimo. Z njim so se srecali ze mnigi, a nihce ni videl njegove prave oblike. Edini dovoljeni urok, ki prezene bavkarja se imenuje Riddikulus. Pravzaprav gre za urok potegavšcine, ki ga lahko uporabljamo na cemorkoli. Osredotociti se moramo na to, da bi stvar naredili cim bolj smešno. Ko besede izrecemo pravilno bi se moral bavkar spremeniti v stvar, ki si ste jo zamislili. Ta urok uporabimo zato, ker bavkarje najbolj živcira smeh. Pomaga pa samo odkrit, iskren in glasen smeh. Bavkarja bo to živciralo in se bo skril naazaj v svoj prostor, zato uporabljamo ta urok. Bavkar je nad tabo najmocnejši kadar si sam.

Drugega se res ni mogla spomniti saj je bilo to vse kar je povdal učitelj pri uri. Upam, da bo zadovoljen si je mislila. Dva pergamenta je zvila in ju položila v torbo in se odpravila na sprehod preden bo mogla v dom.

Alex se je nasmehom na obrazu rokoval z Anette. "Ne bi se mogel bolj strinjati s tabo. Gryfondomci so lahko včasih tako nadležni." Zmajal je glavo in se zasmejal, ko pa je Anette omenila umore, se je takoj zresnil. "Umore? Ne. Nič podrobnejšega. Vem pa da se nekaj dogaja." Obrvi so se mu privzdignile a se kmalu spustile. Oči so mu potemnele. Rad je bil na tekočem z dogajanjem. Upal je, da mu bo Anette povedala še kaj o tem. Potem pa je opazil Anettin zlovešč pogled, ki je takoj izginil. Čez obraz se mu je razlezel nasmeh. "In ti bi temu rada prišla do dna kajne?" Anette je prijel za roko in jo pogledal kar se da lepo. Močno je upal da mu bo povedala še kaj več o tem. Z toplim pogledom je pričakoval odgovor zraven pa nežno držal njeno roko in se nagajivo smehljav.

[Sorry za pozn post :$ Mau sm zginu iz tega foruma. Upam da mi ne zamerte ]