Učilnica urokov

Odet v elegatni bombažni plašč v odtenkih temno modre barve je Percival vstopil v učilnico in zamišljeno odkorakal preko tlakovanih tal proti svojemu katedru. Tanek sloj prahu se je že nabral na njem, a profesorja to ni pretirano motilo. Kup knjig, ki jih je stiskal pod pazduho, je previdno položil nanj, se nato obrnil proti zeleni tabli, ki je stala za njegovim hrbtom in z rahlim zamahom palice so se na zeleni podlagi prikazale bele črke:

PRVA URA UROKOV: teorija temeljnih urokov čaranja

Zatem je palico spravil nazaj pod plašč, sedel na stol in se posvetil branju prve izmed knjig, ki jih je prinesel s sabo. Čakal je na prihod prvih učencev, saj je pred njim bila prva učna ura na Bradavičarki, ki pa ga ni spravljala v nervozo ali slabo voljo. Za njim so bila že mnoga predavanja in krotenje mladine mu je že kar uspevalo, saj jih je njegov neosebni pristop vselej prizemljil. Na nos si je nataknil drobna očala, saj mu vid ni več služil kot nekoč in medtem ko je prebiral drobni tekst, je čas polagoma tekel, skozi velika okna pa so lili prvi žarki novega jesenskega dne in obsijali prostor v prijetnih odtenkih svetle barve.

Bilo je eno izmed tistih prijetnih juter, ki jih je imela Pauline same po sebi rada. Bil je sončen dan in hitro se je oblekla, si nadela plašč in se po zajtrku v Veliki dvorani odpravila v učilnico Urokov, ki jih je imela na urniku prvo uro. Pravzaprav je bil to vedno eden izmed njej ljubših predmetov in obetajočega jutra ji ni mogla pokvariti niti skupina Spolzgadcev, ki je blokirala dostop do stopnišča. Z nasmeškom na obrazu jih je obšla, potem pa je vstopila v učilnico.
Pozdravila je profesorja, svojo torbo pa je odložila na eni izmed miz v prvi vrsti, saj je sonce tisti del učilnice prijetno osvetljevalo in grelo. Svoj pogled je usmerila v profesorja, ki je bil nov na šoli. "Dobrodošli na Bradavičarki," je zato spregovorila s prijetnim nasmeškom na obrazu, potem pa se je usedla in iz torbe izbrskala učbenik ter ga potisnila predse, njen pogled pa je obstal na tabli, kjer so bele črke naznanjale, kaj se bodo učili tega dne. Naslonila se je na svoj stol, potem pa prekrižala svoji roki v naročju in se ovila v tišino.

Z razmršenimi rjavimi lasmi, je naposled vstopil v učilnico. Bilo je sončno jutro, in Charles je zaspal. Spet. Pa ne, da bi imeli uro zgodaj zjutraj, Chuck je bil preprosto preveč len, da bi vstal iz postelje. Hotel je spati petnajst minut dlje, ter preskočiti zajtrk, vendar mu to ni uspelo. Zaspal je še za več kot petnajst minut, tako da je moral teči po celotni Bradavičarki. Vse od kleti, kjer so imeli Pihpuffovci dnevno sobo, pa do šestega nadstropja, kjer je bila predavalnica profesorja Ernadura.
Usedel se je za prvo klop, ki je bila najbližje vratom, odložil torbo na tla, nato pa se opravičil zaradi zamude.

Bilo je sveže jesensko jutro in Anette je zelo mikalo, da poležala dlje kot ponavadi. Vendar se je vzdržala in se po krepčilnem zajtrku popolnoma prebujena prikazala v učilnici za uroke. Zaenkrat ni bilo v učilnici nikogar razen prijazne Pauline in Chucka, ki ju je spoznala včeraj v knjižnici. Obema je namenila nasmešek, potem pa zasedla klop v ozadju ter na mizo zložila potrebščine.

Victoria je za las pritekla v učilnico in se vsedla v zadnjo razmajano mizo čisto v kot. Učitelju je namenila rahel nasmešek, k vsalim pa se niti obrnila ni. Iz torbe je vzela pero, črnilo ter težek učbenik in torbo položila poleg mize. Palico je potegnila iz pod plašča in jo poravnala na mizi poleg učbenika. Pogled je vsmerila na tablo in prebrala naslov. To si je skrbno zapisala na pergament in učbenik odprla na pravi strani. Prebrala je prvo stran in si uvod skrbno zapisala za vsak primer. Roko je imela v pripravljenosti, če bi učitelj slučajno kaj vprašal. Glavo je dvignila iz za učbenika in si popravila plašč. Čakala je, da bo učitelj začel predavati.

Cel seznam urokov je znala na pamet zato so ga je še enkrat ponovila.

Škratilimus zvizdnimimus (Peskipixi Pesternomi) - urok ki naj bi omrtvičil škrateljce, načeloma ne deluje
Zroxis (Expelliarmus) - razorožitveni urok
Gobcusmehra (Rictusempra) - Mravljinščni urok (hihitanje)
Polkanogra (Tarantallegra)- Plesalni urok (plesanje)
Konciatem urokis (Finite Incantatem) - konča zahtevnejše delujoče uroke. Uporablja se tudi skrajšana verzija Konciatem/Finite.
Napadigadi (Serpensortia) - pričara kačo
Poiavitis (Aparecium) - pokaže nevidno črnilo
Lumos (Lumos) - palica zasveti
Pozabate (Obliviate) - urok pozabe
Alohomora (Alohomora) - odklene zaklenjeno ključavnico
Perlatium lebdiosa (Wingardium Leviosa) - predmet poleti
Kamnitis totalis (Locomotor Mortis) - okoli rok in nog se zaveže vrv
Kamnitis totalis (Petrificus Totalus) - predmet ali človek okameni
Waddiwasi (Waddiwasi) - izstreli predmet
Crohotarius (Riddikulus) - naredi stvar ali osebo smešno (zelo uporabno proti bavkarju)
Odbilicos (Impervius) - zavaruje steklo pred dežjem in poškodbami
Zevatium (Dissendium) - odpira skrivne prehode
Letiarbus (Mobiliarbus) - premakne predmet
Ave zavetnikum (Expecto patronum) - priklic varuha
Nox (Nox) - konica palice ugasne
Descule (Ferula) - obveže ranjenca s povoji
Leticorpus (Mobilicorpus) - pripravi človeka, da poleti, ali pa ga premakne
Spravis (Pack) - pospravi in uredi stvari
Polirais (Scourgify) - umije in počisti stvari oz. nered
Zmigiatisse (Locomotor) - premika predmet po daljši poti in pod nadzorom (nadgradnja uroka Letiarbus)
Spuhtis (Evanesco) - stvar izgine
Tihnis (Silencio) - utiša glas na nično jakost
Odbilicos (Impervius) - odbije stvar od začarane površine
Znogsis (Expelliarmious) - napačna izgovorjava Zroxis/Expelliarmous-a. Načeloma sezuje čevelj ali rokavice, vendar so posledice nepredvidljive
Zognis (Expellimellius) - še ena napačna izgovorjava Zroxis/Expelliarmous-a. Načeloma zažge stvar, vendar tudi tukaj ne gre za pravi urok, torej so posledice nepredvidljive
Dveris (Portus) - spremeni stvar v dvernik
Chitlivium (Legillimens) - urok za vdor v misli
Hitinium (Protego) - nastane nevidni ščit pred uroki (oklopni urok)
Nesposobio (Incarcerous) - okoli celega telesa se zaveže vrv (nadgradnja uroka Locomotor Mortis)
Svitšvist (Flagrate) - označi stvar z velikim ognjenim križem
Kleidveris (Colloportus) - zaklene vrata ali zalepi začarano stvar
Gorecis (Incendio) - pričara ogenj
Accio (Accio) - prikliče predmet
Arias (Sonorus) - ojača glas
Solistis crknjatis (Quietus) - utiša ojačan glas na normalno jakost
Hromi (Stupefy) - ohromitveni urok
Vstani (Enervate) - protiurok ohromitve
Zadnis zaklinbus (Prior incantato) - pokaže zadnji izvedeni urok palice
Zbrisiate (Deletrius) - zbriše zadnji izvedeni urok palice
Steklaris (Reparo) - popravi stvar (odpravi fizične poškodbe na neživih stvareh)
Impero (Imperio) - popolna oblast nad živim bitjem (imperatorjeva kletev)
Breklis (Engorgio) - poveča stvar
Cruccio (Crucio) - bolečina in mučenje živega bitja (kletev križanih)
Plahnus (Reducio) - pomanjša stvar
Avada kedavra (Avada Kedavra) - smrt živega bitja (kletev smrti)
Turiacius (Furnunculus) - nastanejo veliki turi (mozolji)
Densaugeo (Densaugeo) - zrastejo sobje
Orchideus (Orchideous) - pričara rože
Avis (Avis) - pričara ptice
Diffindo (Diffindo) - razpara različne tkanine
Sipario (Relashio) - pričara vročo paro
Usmeri me (Point me) - pokaže sever (popotnikov trošt)
Reduco (Reducto) - razstreli manjšo oviro (kamnolomna kletev)
Oviralis (Impedimenta) - začasno zaustavi prepreko (kletev preprek)

Ni se morala spomniti čisto vseh ampak spisek je bil kar obšeren. Vse si je še enkrat zapisala in pergament zvila ter ga zavezala v modro mašnjo in vstala. Pomikala se je proti katedru in učitelju na mizo položila zvitek in se vrnila za svojo mizo.

Popravil si je pomečkan rob svoje bele srajce in na srečo opazil rdeče ostanke šminke, ki jih je odstranil z enim trzljajem palice, nato pa je umirjeno odrinil vrata učilnice urokov in za trenutek obstal med podboji, da je z očmi prešinil ljudi, ki so že bili v učilnici. Ko je njegov pogled srečal učiteljevega, je rahlo pokimal z glavo v pozdrav, nato pa se je z mirnim korakom podal do ene izmed klopi ob oknih in se sesedel na stol, ki bi sicer lahko posedoval kaj več udobnosti, a tako je bilo pač življenje. Na mizo je zložil nekaj zvitkov pergamenta, črnilnik in pero, nato pa se je nekoliko premestil na stolu in se zopet ozrl po učilnici. Njegove sive oči so se ustavile na Gryfondomovki, ki je z veselim nasmehom iz srednje klopi opazovala profesorja. O bog, tej novinci, je obupano pomislil Amon, a vseeno so njegove oči še kar počivale na dekletu. No, vsaj na nekaterih delih dekleta.

Iz zamišljenosti ga je zbudil mladosten glas, ob katerem se je rahlo zdrnil, a učenki se je vendarle skromno zahvalil za dobrodošlico.
Ko je preteklo še nekaj časa in je Percival začutil, da je prišel čas za začetek ure, je knjigo odložil na mizo, stol odrinil stran in vstal. Z zamahom palice je zaprl vrata, ki jih je zadnji učenec očitno pozabil odprta, ter se nato z resnobnim obrazom zazrl po študentih.
"Ime mi je Percival Ernadur in to leto vas bom jaz poučeval uroke. Ne vem, kakšne metode imajo drugod, a sam zahtevam pri svojih urah disciplino in red, tako da če kdo od vas tega ni zmožen, lahko že zdaj odide, pa mu ne bom zameril. Zamerim tistim, ki teh dveh besed pri meni ne upoštevajo, drugače pa mi je povsem vseeno, če hodite k mojim uram ali ne. Ne bom poudarjal, kdo je na slabšem." Percivalov glas je zvenel mirno, ko je to razlagal, a v glasu je bilo čutiti tudi odločnost, njegove oči pa so potovale med učenci in se na nekaterih ustavili dlje, na drugih manj časa. "Izpiti bodo na koncu posameznega semestra, vmes pa bom nenapovedano spraševal, saj bom tako preverjal vaše znanje in kdor bo v obeh semestrih vprašan in dobi negativno oceno, je avtomatično padel." Percival je zamahnil s palico in na tabli se je prvoten napis izbrisal, nadomestili pa so ga datumi posameznih testov.
"Kakšno vprašanje morda? Če ga ni, bomo začeli s prvo lekcijo in prvim vprašanjem, ki se nanj navezuje. Kakšna je temeljna razlika med napadalnimi in obrambnimi uroki in kateri so bili v zgodovini čarovništva uporabljeni prej?" Medtem ko je čakal, da mu kdo odgovori, je profesor sedel nazaj za svoj kateder in si nekaj zabeležil na dolg pergamentni list, ki je ležal pred njim.

S pogledom je lenobno drsela po ljudeh okrog sebe, ki so počasi kapljali v razred, potem pa se je osredotočila na profesorja. Zdel se ji je kot eden izmed tistih mirnih, osredotočenih čarovnikov, ki so svoje delo resno jemali, in ob njegovih besedah se je njena tiha ocena popolnoma potrdila. Disciplina in red, nič novega, je sama pri sebi pomislila in se udobneje namestila, saj res ni mogla trditi, da so bili stoli v učilnici med najbolj udobnimi. Profesorjeve oči so se za trenutek zadržale na njenih, medtem ko ga je poslušala. Navsezadnje morda ni bil tako napačen. Vsekakor se ni zdel kot eden izmed tistih, ki so razred vodili z ustrahovanjem in izsiljevanjem, kar je bila plus točka zanj. Sama pri sebi se je nasmehnila svojim mislim, potem pa je njen pogled obstal na tabli, kjer so se pojavili datumi testov, ki si jih je brez velike naglice prepisala. Ob profesorjevem vprašanju je v razredu zavladala popolna tišina. Pauline se ponavadi ni izpostavljala, ampak tišina je postajala moreča in ena izmed tistih, ki so človeka dušile s svojo gostoto, zato se je premagala in spregovorila. "Temeljna razlika? Napadalne uroke uporabljamo za napadanje, medtem ko obrambni služijo obrambi," je dokaj logično odgovorila in svoj pogled uprla v profesorja. "V zgodovini čarovništva so bili prej uporabljeni napadalni uroki," je bil naslednji logični sklep. Navsezadnje so se morali potem braniti in s tem so izumili obrambne uroke, vsaj to pa je bila njena logika.

Precej časa je v prostoru vladala grobna tišina in Percival se je že spraševal, ali je vse tako strah odgovoriti, ali pa resnično ne vedo tako osnovnega vprašanja. Končno se je oglasila ena izmed učenk, ki so prihajale iz Gryfondoma in odgovorila natančno tako, kakor je profesor domneval. Z nedoločenim izrazom obraza jo je opazoval in ko je končala z odgovorom, se je ozrl še po drugih učencih. "Pravilno gospodična Roux, 5 točk za Gryfondom. To vam bo naj vzpodbuda, da boste tudi vi odslej aktivneje odgovarjali, kajti drugače lahko predavam sam sebi. A drugi odgovor je napačen, kar pa je bilo za pričakovati." Percival je za hip utihnil, se posprehodil med klopmi in pri tem pazljivo ocenjeval vsakega posameznika. "Pogosto se domneva, da so bili v zgodovini napadalni uroki uporabljeni pred obrambnimi, a resnica je obratna. Obstajajo dokazi, da so se prvi čarovniki posluževali obrambnih urokov, saj so se z njimi obranili pred nevarnostmi tistega časa, kamor prištevamo predvsem naravne nevarnosti, kot so živali in naravne nesreče. Ker pa je človeško bitje takšno kakršno pač je, je sčasoma začelo zlorabljati svoje moči in tako so nastali tudi napadalni uroki. Napadalne in obrambne uroke ločujemo v dve temeljni skupini in ta delitev je najbolj osnovna, poznamo pa seveda še bolj podrobne delitve, o katerih pa bom več povedal na drugi uri. Najbolj osnovni obrambni urok, ki je bil med obrambnimi uporabljen kot prvi, je bil Protego. Čeprav dandanes poznamo še enostavnejše obrambne uroke, so ti zelo nehvaležni in le Protego je tisti, ki vas bo dejansko obranil pred napadalnim urokom. Kar se pa napadalnih urokov tiče, pa je bil prvi uporabljen Secui. Dandanes se ne uporablja več, nekoč pa je bil zelo razširjen." Profesor je medtem prikorakal nazaj do svojega katedra in sedel zanj, nato pa prelel razred. "Prosim, da eden od vas pride k tabli, da bomo tudi teoretično pokazali ta dva uroka."

Rahlo se je namrščila sama pri sebi, ko je ugotovila, da je bila njena logika očitno napačna. No ja, morda to niti ni bilo nekaj izredno novega za Pauline, zato je pozorno poslušala profesorjeve besede. Protego, kot se je očitno imenoval urok, ki je človeka obranil pred napadalnim urokom. Vtisnila si ga je v spomin, se nekoliko presedla in mimogrede opazila, da se je podzavestno začela poigravati s pramenom svetlih las, ki ga je odločno potisnila nazaj in se zbrala. Pravzaprav je bilo predavanje do zdaj precej zanimivo in ni mogla trditi, da se je dolgočasila, ampak tako kot ponavadi je imela preveč energije, zato je z nenavadno pozornostjo prisluhnila profesorju, s pogledom lenobno šinila čez obraze sošolcev in se odločila, da bo kar sama odkorakala k tabli - po pravici povedano je dvomila, da bi se potek pouka premaknil v naslednjih desetih minutah, če tega ne bi storila. Pauline je bila energično bitje in to je bilo ob takšnih trenutkih še preveč očitno. Sama pri sebi se je nasmehnila, potem pa se obrnila k profesorju v pričakovanju tistega, kar naj bi pač sledilo, torej prikaza urokov. Le da ni vedela, kaj naj bi točno storila, zato se je raje odločila, da bo počakala na navodila.

Ko je Pauline samozavestno stopila naprej in se postavila pred profesorja, ta ni mogel zadržati skromnega nasmeška. "Gospodična Roux, zdaj ne vem, ali tako željno iščete točke svojemu domu, ali pa so vsi vaši sošolci tako boječi oziroma nezainteresirani." Percival je z glavom odkimal in vstal, ter pred vsemi izpod plašča povlekel svojo čarovniško palico.
"Pred vami sta dve nalogi. Vaša prva naloga bo, da z urokom Protego uspešno zaustavite moj napadalni urok. Naj vas opozorim, da moj napadalni urok ne bo spadal v kategorijo temeljnih urokov, pač pa v višjo kategorijo, kar bo od vas zahtevalo večjo mero koncentracije in osredotočenosti. Če vam bo uspelo moj urok zaustaviti in ga vrniti proti meni, toliko bolje. Druga naloga bo obratna, poslužiti se boste morali napadalnega uroka, sam pa bom posegel uroku Secui. Ste pripravljeni?" Profesorjev glas je bil povsem miren, njegove oči pa so radovedno opazovale Gryfondomovko.

Ob profesorjevih besedah se je tudi sama morala nasmehniti, potem pa je skomignila z rameni. "Rada preizkušam nove stvari, obenem pa sem podvomila, da bi se v nasprotnem primeru karkoli premaknilo," je stvarno odgovorila. Pauline preprosto ni bila ena izmed tistih oseb, ki bi zdolgočaseno čakale na konec ure, zardele ob profesorjevih komentarjih ali pa se metale v ospredje zaradi lastne egocentričnosti. Poleg tega pa je morala vse preizkusiti, drugače stvarem ni zaupala.
Zbrala se je, njen pogled pa je obstal na profesorju. Navodila so bila jasna in za njo dovolj razumljiva, da je pokimala. Zaustavitev profesorjevega napadalnega uroka in drugi del naloge; uporaba napadalnega uroka. Velika mera koncentracije in osredotočenosti je znala biti problematična za njo, ampak ne v takšnih trenutkih, ko je šlo za uroke. To je bila njena večno priljubljena tema in odblesk zanimanja v njenih očeh je zamenjala zbranost, medtem ko je iz glave potisnila vse ostale nesmiselne misli in na dan potegnila svojo palico. Njeni dolgi prsti so se nežno oklenili lesa, medtem ko so njene oči obstale na profesorjevih. "Pripravljena," je potrdila in skoraj začutila, kako se je njeno telo napelo v pričakovanju napadalnega uroka, ki ga bo morala odbiti.

Victoria je iz žepa povlekla palico in se pripravila na naloge, ki jih je izrekel učitelj. Končno nekaj zanimivega si je mislila in stopila naprej. "Jaz sem pripravljena! Lahko poskusim prva?" Nestrpno je pogledala učitelja in se pripravila.

"To pa imate prav" ji je nekoliko namuznjeno priznal profesor in se pripravil, da bi sprožil urok, ko ga je prekinila neka druga učenka, ki je na lepem stopila naprej. Percival je odložil palico na mizo, ter se nič kaj prijazno zazrl vanjo, saj so ga vedno jezili tisti, ki niso poslušali navodil in so ravnali kot slepi konji.
"Ne vem, s čim bi poskusili prvi. Morda ne vidite, da vas je sošolka iz Gryfondoma prehitela in že stoji pred tablo? Prav tako sem pred tablo pozval le enega učenca, tako da res ne razumem, čemu vaša pripravljenost. Raje se vrnite na svoj sedež, če ne želite svojemu domu odvzeti točke." Percival se je takoj zasukal nazaj k Pauline, znova posegel po palici, jo lahkotno prijel, ter se zamislil, kateri urok bi bilo najbolje uporabiti. Moral se bo poslužiti katerega, ki ni preveč enostaven, morda celo kakšnega, ki ga učenka ni poznala, a bi se dal z Protegom ubraniti, saj bi bilo tako še zahtevneje. "Uhleknis" je srednje glasno spregovoril profesor in s palico zamahnil po zraku. Iz konice njenega temnega lesa sta švignila dva bela curka, ter se na poti proti svoji tarči - Pauline deloma združila, ter oblikovala vrv, ki bi se ovila okoli dekleta in jo uklenila. Percival je spustil palico, a jo že naslednji hip spet dvignil. Kot da mu prvi urok ne bi zadostoval, je znova zamahnil po zraku ob besedah "Zroxis" in tokrat je šinil proti učenki še en curek, ki bi ji odbil palico in jo razorožil. Oboje se je dalo z Protegom učinkovito obraniti, a zdaj je bilo predvsem na Pauline sami, ali se bo dovolj potrudila ali ne.

Vicorii je bilo malo mar kaj si misli učitelj prav, priznam, da nisem poslušala ampak le zakaj? Večino ure učitelj tako ne posveča vsem in ure urokov nemaram saj so večinoma dolgočasne. Vstala je iz mesta saj se je že odločila, da bo odšla potem pa se je spomnila na svoje sošolce katerim je pridobila pet točk ampak jih ni hotela še odbiti. Usedla se je na mesto in čakala. Vedno je tako. Nihče me nemara zato ker si mislijo, da sem čudna. Potem dobim z ljudmi slabe izkušnje in potem se čudijo zakaj jih odrivam! Vzela je učbenik in si mislila: Če nas tukaj nebodo naučili nič potem se bom sama pa, če bom morala sedeti tu cel dan. Začela je brati.

Pauline se je odkrito zbegano ozrla v rdečelasko - ki jo je pravzaprav že imela možnost spoznati in je lahko upravičeno zatrdila, da je bilo dekle daleč od prijetnega - ampak kakorkoli že, kljub vsemu jo je njeno početje za trenutek zmedlo. Navsezadnje je profesor jasno povedal navodila - in ob tej točki je ugotovila, da očitno rdečelaska sploh ni poslušala. Rahlo se je namrščila, ukrepanje pa prepustila profesorju, saj je rdečelaska zrušila njeno miselno ravnotežje. Zbrala se je, pogled pa usmerila nazaj v profesorja. Nenadoma je profesor spregovoril in čeprav Pauline še nikoli ni slišala za urok, ki ga je uporabil, je njen pogled počival na dveh belih curkih, ki sta se ji naglo približevala. "Protego," je zaklicala in usmerila svojo palico proti vrvi, v katero sta se združila curka. Svoje misli je popolnoma osredotočila samo na besedo, ki je prišla iz njenih ust. V njeni glavi je bil samo obrambni urok, njeni členki pa so zaradi popolnoma podzavestnega stiskanja palice popolnoma prebledeli, le da se tega niti ni zavedala. Nekaj se je zgodilo - le da ne bi mogla točno povedati, kaj. Nenadoma je čas planil naprej in profesor je proti njej poslal še en urok - tokrat je prav dobro vedela, da gre za razorožitvenega. Ni imela časa, da bi še enkrat izrekla obrambni urok, zato je s svojimi mislimi zajela oba uroka, ki sta drvela proti njej, da bi jo odbila, medtem ko je njena osredotočenost dosegla mejo popolnosti, saj je popolnoma pozabila na to, kjer se je nahajala in da so jo ostali opazovali - bila je samo ona, njena palica in uroka, ki ju je skušala odbiti.

Percival se ni več menil za Victorio, pač pa je vso pozornost namenil Paulini in njenemu čaranju. Rezultat je bil več kot odličen, saj je s svojim Protegom zaustavila tako napadalni, kot razorožitveni urok, ki sta ob stiku z njenim nevidnim ščitom poblisknila in izginila v nič. Učenka je v svojo izvedbo vložila veliko truda, a Percival, kot velik poznavalec svojega predmeta, je videl, da ji to leži.
"Zelo dobro gospodična Roux" jo je z nasmeškom pohvalil in se ozrl po razredu. "Kot vidite, Protego ni tako neučinkovit urok, kot kdor nemara domneva, saj zaustavlja raznovrstne napadalne uroke. Izumili so ga starodavni čarodeji v času, ko čarovniške skupnosti še niso bile organizirane, a o tem boste več izvedeli na zgodovini čarovništva. Pri meni morate vedeti le to, da je Protego osnovni in prvobitni obrambni urok, iz katerega izhajajo vsi drugi in kateri je učinkovit na širnem območju, najširšem od vseh obrambnih urokov." Zdaj je bil na vrsti drugi del demonstracije in ker je profesor že vnaprej vedel, da se noben od učencev ne bo javil, je to možnost ponudil Pauline. Navsezadnje je bilo pred njimi še mnogo ur in na vsaki bo kdo dobil priložnost, ki mu lahko prinese tudi koristne točke. "Sedaj pa k drugi nalogi, ki sem vam jo obljubil. Tokrat boste vi napadli mene gospodična Roux in to z dvema napadalnima urokoma, kakor sem storil jaz, sam pa se bom branil. Glede izbire urokov imate svobodno voljo. Pripravljeni?" Percival je dvignil svojo palico, se oklenil njenega mehkega lesa in potrpežljivo počakal na Paulinin napad.

Nathaniel se je po strmem stopnišču povzpel v šesto nadstropje. Ker je vedel da že zelo zamuja, najprej sploh ni mislil iti k prvi uri urokov, sedaj pa je preskakoval po dve stopnici hkrati. Ko je že bil pred vrati ki so vodila v učilnico, je nekajkrat globoko zajel sapo, potem pa potiho odprl vrata. V učilnici je že bilo nekaj učencev, videl pa je tudi starejšega moškega, za katerega je predvideval da je učitelj. Oziral se je po učilnci in videl da trenutno obravnavajo napadalne, zaščitne in razorožitvene uroke. Uroki so vedno bili njegova stvar. Odpravil se je do profesorja in se mu na hitro opravičil. "Sem Nathaniel, Nathaniel Tonkins. Zelo se opravičujem za zamudo, a na Bradavičarko sem prispel nekoliko kasneje," je rekel, potem pa sedel za klop ki je stala v prvi vrsti.

Nick je sedel za eno izmed miz, ki so bile najbolj oddaljene od katedra in opazoval dogajanje. Pauline so očitno uroki šli resnično dobro od rok ozirma bolje rečeno palice. Protego je sicer res bil eden izmed lažjih urokov toda, kot je profesor oznanil je bil ta urok osnova za vse nadaljne. Če se znaš dobro braniti lažje napadaš.
Nick z uroki prav tako ni nikoli imel velikih težav, toda pogosto ni bil dovolj drzen, da bi jih izvedel.
Uroki in kletve mu nikoli niso delali težav in poznal jih je kopico, pravzaprav je bil zelo nadarjen v tej smeri, toda nikoli se ni želel postavljati v ospredje in pokazati kaj zna. Vedno znova je tiho opazoval dogajanje in njegov talent je ostal neopažen.
Z zanimanjem je pričakoval katere uroke bo Pauline izbrala in jih poslala v smeri profesorja Ernadura.
Ko je v učilnico stopil Gryfondomovec Nathaniel, ga je Nick le ošvrknil s pogledom nato pa se spet zazrl v dogajanje pred sabo.