Slovnica razložena po bunkeljsko

Ja, prav ste slišali! Tukaj bomo govorili malo o slovnici. Ampak ne na tak zatežen način kot v šoli. Tole je zato, da boste videli, kakšne napakice se lahko pojavijo v RPGjih in kako jih popraviti. Zadnje čase sem opazila, da se (pre)pogosto pojavljajo odvečne vejice, sploh v takihle položajih:

Meni osebno, je Slovenščina kot jezik zelo všeč.

Vejice za meni osebno ne sme biti!

Vejice se načeloma postavljajo med dvema stavkoma. Stavke določamo glede na glagol (= tisti del stavka, ki pove, kaj kdo dela ali kaj se z njim dogaja). 1 glagol = 1 stavek. 1 stavek ali več = 1 poved.

Imamo priredne stavke (to so močni stavki, ki lahko stojijo tudi kot samostojna poved in so ponavadi povezani z "in" ali z "ali", ter med njimi samimi ne potrebujemo vejice) in podredne (ki ne morejo stati sami od sebe ali pa je, če stojijo sami, pomen okrnjen). Ponavadi je struktura povedi nekaj takega:

Fant, ki ga še ni poznala, je vstopil in pogledal skozi okno.

Tu notri imaš tri glagole: ni poznala, je vstopil in (je) pogledal, torej imaš tri stavke, enega podrednega (ki ga še ni poznala) ter dva priredna (fant je vstopil in pogledal skozi okno). Priredna stavka lahko stojita tudi sama od sebe (Fant je vstopil. Fant je pogledal skozi okno.), podredni stavek pa sam od sebe nima pomena (Ki ga še ni poznala. <-- to ni stavek, kajne?).

Če se torej vrnemo k našemu prejšnjemu primeru:

Meni osebno, je Slovenščina kot jezik zelo všeč.

Meni osebno ne vsebuje nobenega glagola, poleg tega ne potrebuješ dodatnega poudarka, ki ga z vejico človek ponavadi doseže. Pravilen stavek bi torej bil:

Meni osebno je Slovenščina kot jezik zelo všeč.

Vsake toliko si poizkusite prebrati svoj stavek naglas, pa tako (ja, tukaj ni glagola, je pa vrinjena fraza "pa tako", zato so okoli vejice), da pri vejici narediš pavzo in greš z glasom rahlo navzgor. Hitro boste opazili, da je kakšna vejica res povsem odveč.


Vso srečo s pisanjem!

aah, kjutiš temica.^^ je res ja, da so vejice največji problem.
Nekateri niso lih najbolj spoprijateljeni z njimi.

Je pa fajn napisan, zlo razumljivo.^^

Potem je tukaj še ena malenkost, ki je deloma že povedana, se pa pogosto pojavlja, zato mislim da bo prav, če jo izpostavim.

Če imamo daljši stavek, pogosto pride do napačne rabe vejic, načeloma preveč, včasih pa tudi premalo. Npr.:

Odšel je proti gradu, nakar je zaslišal zvok, ne vedoč od kje, in se obrnil.

Ta "ne vedoč od kje" je sicer arhaizem, ampak je zelo dobra oblika ko gre za prislovni odvisnik, ki prevzame del vloge stavka. Gre se za to, da ni glagol, vendar okrog njega zaradi pomenskega, predvsem pa poudarkovnega, razloga stojijo vejice.

Upam da ni prekomplicirano, sam nikoli nisem imel težav z jezikoslovjem, tako da težko zavzamem stališče nerazumevanja le-te.

Ja, Lucius, tole je že malo stopnja višje.

Take strukture so v angleščini kar pogoste, v slovenščini pa so res zelo redke, ker so menda "zastarele". Problem v tvojem stavku pa ni le oblika, ki je uporabljena, ampak tudi to, kje je postavljena. "nevedoč" se namreč ne navezuje na "zvok", zraven katerega stoji, ampak na osebo, ki je skrita v glagolu "(nakar) je (zaslišal)". Torej, ni zvok tisti, ki ne ve, od kje je zvok prišel, ampak ta fant, ki hodi, ne ve, od kod je prišel zvok.

Če boste v dvomih, skušajte tako spremeniti stavek, da boste ohranili pomen kljub temu, da te arhaične oblike ne uporabite. Torej:

Odšel je proti gradu, nakar je zaslišal zvok, ne vedoč od kje, in se obrnil. (narobe)

v

Odšel je proti gradu, nakar je od neznano kje zaslišal zvok in se obrnil. (prav)
(Ne pozabite, da sta je zaslišal in se obrnil v prirednem razmerju, zato pred in ni vejice)

Če vam je veliko do tega, da ohranite nekakšen arhaičen občutek, pa dobro premislite, kam boste postavili to obliko, da bo ostala logična (torej, da fant ne ve, od kod prihaja zvok, ne pa da zvok ne ve, od kod prihaja zvok). (Ne pozabite, "ne vedoč od kje" je podreden stavek, ter ne more stati sam od sebe, zato mora imeti okoli vejice, s katerimi se oprime glavnega, prirednega stavka.)

Odšel je proti gradu, nakar je zaslišal zvok, ne vedoč od kje, in se obrnil. (narobe)

v

Odšel je proti gradu, nakar je, ne vedoč od kje, zaslišal zvok in se obrnil. (prav)
(Ne pozabite, da sta (je) zaslišal in se obrnil v prirednem razmerju, zato pred in ni vejice)

Hja, saj pravim: meni je jasno, tako da se težko postavim na nivo nekoga ki mu ni. Posledično sem izpustil takšne opombe kot si jih sedaj opisala.

Sicer pa v osnovi oblika ki sem jo sam zapisal ni napačna, gre samo za način kako zaobiti dvojno podrejenost odvisnega stavka in odvisnika. Je pa res, da je tak slog arhaičen in ga nekateri slovenisti obsojajo (tako kot poimenovanje le-teh za "slaviste" ). Tako da je tvoj popravek z dvojnim podredjem v prirednem stavku za današnjo rabo bolj uporabljan.

Proven fact: ne znam učit od začetka, ampak samo nekoga s predznanjem, pa verjetno še te ne najbolje.