Kuhinja

Mina se je pozno popoldne končno uspela sprehoditi do kuhinje. Še nekajkrat je preverila, če ji res ni nihče sledil, potem pa poklicala enega od hišnih vilincev. Bil je droben, okrogloličen in precej širokega nasmeha. Mina se je skrivnostno nasmehnila in iz žepa potegnila stekleničko rezbarvne tekočine.

"Želim, da tole naliješ v pijačo profesorja Thanagorja," je naročila resno. Vilinec je živahno prikimal in sprejel stekleničko. Mina je bila vedno prijazna z njimi, zato ji ni niti za trenutek ugovarjal, niti je ni vprašal, zakaj je želela svojemu fantu podtakniti reserum. Toda Mina je dvomila, da ji bo Lucius sicer zaupal svoja prava čustva. Na napoj pa bo nepripravljen in resnica bo deževala iz njegovih ust vsaj en dan, morda celo dan in pol.

Povsem brezskrbno se je odpravila na večerjo. Okroglolični vilinec pa je vzel stekleničko in jo veselo izpraznil v celoten sod pijače, ki so jo nekaj trenutkov za tem na večerji postregli vsem učencem in učiteljem Bradavičarke.