Hodniki

Lucius se je pojavil izza kipa stare bradavičaste čarovnice, ki je v eni roki držala epruveto, v drugi pa kotel. Ker se je Annelyn tako dolgo obotavljala pred kipom v tretjem nadstropju je bila dovolj daleč nazaj, da v tunelu ni mogel videti svetlobe z njene palice. Pogledal je naokoli, če je v bližini kdo, ki bi ga lahko opazil. Misleč da nihče ne ve kje se nahaja, je naglo odhitel za vogal na levi, nato dol in naravnost, pred temnico ki je bila v srednjem veku zapor pa se je hitro obrnil na desno in izginil skozi težka lesena vrata.

Annelyn je hitro izstopila iz predora, v katerega je vstopila v tretjem nadstropju. Malce je zaostajala za Luciusom, vendar je hodnik na njeno srečo zavil le na levo, zato je bila prepričana, da je še zmerom na pravi sledi. Hodila je hitro in se zraven trudila, da njeni koraki ne bi preveč odmevali, saj ni želela, da se njena avantura konča tako hitro. Prišla je pred temnico, kjer pa se je morala ustaviti, saj se je pot razdvojila. Na desni strani so bila velika vrata, na levi pa še kratek hodnik. Zbrala se je in prisluhnila, če bi morda kje slišala odmev kakšnih korakov, ki bi lahko pripadali profesorju. Njeni instinkti so jo gnali, da bi vsaj pogledala, kaj stoji za vrati ali pa jih res kar izbrala za 'pravilno' pot. Tako ali tako ni imela več časa, da bi se obotavljala, zato je kar zavila na desno in nadaljevala pot.

Potem, ko je nezavestno Annelyn odnesel v ambulanto se je vrnil v ječe, iščoč Spolzgadovko, ki ju je prej videla skupaj. Pogledal je v vsako učilnico in vsaka vrata, natposled pa se je spomnil na drug del temnic. Odšel je proti vhodu v Spolzgadove sobane. Tam jo je opazil blizu skupine sošolk. Odločil se je za direktni napad; odšel je naravnost proti njim, in jih pozdravil:
"Pozdravljene. Si smem izposoditi gospodično Black? Mislim da morava problem z vašim zamujanjem in rezultatom na lanskem končnem testu rešiti na štiri oči."
To je bila seveda laž. Res je bilo sicer, da je za minuto zamudila na njegovo prvo uro letos, vendar je bil to manjši problem. Z njenim lanskim testom pa prav tako ni bilo nič narobe. Vendar tega niti ona, niti njene sošolke niso vedele.

((Belree?))

S prijateljicami je stala na enem izmed hodnikov temnic,takrat pa je prišel profesor Thanagor in jo vprašal, če si jo lahko sposodi zaradi njenega zamujanja ter lanskega testa.
Res ni vedela kaj bi bilo lahko narobe z njim, a glede zamujanja, je bilo res.
Sicer je bilo samo minuto a je bilo možno, da je bil profesor tako občutljiv?
Morda pa se je želel pogovoriti o tem kaj je prej videla v učilnici?
Seveda ji ni preostalo drugega, kot, da je odšla z njim.
Peljal jo je v učilnico v kateri ga je prej videla z Annelyn.
Bo poskušal poljubiti še njo?
Roko je premaknila v žep in se s prsti oklenila palice; sicer je vedela, da jo bo profesor spreledal še preden ob izstrelila kateri koli urok, a je bilo malo pomirjajoče že samo držanje palice.
Naposled se je odločila pretrgati tišino:"Profesor Thanagor, je bilo kaj zares narobe z mojimi končnimi preizkusi, ali je bila to samo krinka, da ste me zvabili od sošolk?"

Ni ji odgovoril dokler nista prispela v enega od ozkih hodnikov, ki so vodili v stare ječe. Tja ni prihajal več nihče, še celo duhovi so se tega dela načeloma izogibali. Razen Krvavega Barona, ampak tokrat tudi njega ni bilo.
Zdaj, ko sta bila na samem, se je zazrl naravnost v njene oči.
"Kaj točno ste videli?" je vprašal z močnim podtonom avtoritete, ki je dajal učinek da je šlo bolj za zasliševanje kot vprašanje.
"Zahtevam da mi poveste natančno kaj ste videli, ne izpustite ničesar in ne lažite. V nasprotnem primeru se bom mogel poslužiti tako zame, še bolj pa za vas, manj prijetnih metod."
Natančneje, od tega je odvisna integriteta tvojega spomina, zato bodi raje iskrena.

Belree si je kar mislila, da bo takšno vprašanje slej ko prej prišlo na vrsto.
"Videla sem, kako ste se poljubljali s Annelyn, to je vse. Res ne vem, kdo je začel, a vsekakor česa takšnega, nisem pričakovala od vas", mu je odgovorila na vprašanje.

((Mimogrede, zaželjeni so majčkeno daljši posti. Saj je lepo, da znaš na kratko in jedrnato napisati bistvo, ampak to ni šolski test, temveč RPG. Nekako se pričakuje, da se potrudiš naredit svoje poste čimbolj v užitek za branje. Tako malo za opombo ))

Njen obraz je bil brezizrazen. Lucius ni bil prepričan ali je govorila resnico ali ne, vendar je vse skupaj povedala popolnoma dejstveno. Odločil se je, da ji bo prizanesel.
"Poslušajte me gospodična Black," je dejal z zelo neprijetnim tonom. "Ničesar niste videli. Sprehajali ste se po ječah in to je vse. Ničesar ne veste o meni ali o vaši sošolki. V zameno bom jaz pozabil, da sem vas zasledil v za učence nedovoljenem predelu gradu, in da ste vstopili v zaklenjeno sobo brez ključa ali dovoljenja."
Malce je pomolčal, nato pa nadaljeval;
"Odbil vam bom 10 točk kot opozorilo. Če mi na uho pridejo kakršnekoli govorice o tem, česar ne veste, boste izgubili še nadalnjih 50 točk in vsako soboto do konca leta služili pripor."
Sploh pa dvomim, da bi vam kdo verjel. In verjetno niste tako neumni, da bi se zamerili celotnemu Spolzgadu, kajne?

((Prav, bom delala daljše poste, a tam res nisem vedela kaj več naj zapišem))