Astronomski stolp

Po dolgih zavitih stopnicah se je povzpela na astronomski stolp. Tukaj se je rada zadrževala, saj je bilo lepo. Toda takoj ko je nalovila malo sape in se razgledala, je dojela, da je nekaj narobe. Po sobi so bile stvari premaknjene, listi in knjige raztreseni po tleh, kakor, da bi se tu nekdo prerival. Takoj, ko si je stvar malce bolje ogledala, je opazila tudi počen globus, kot da bi ga zadel močen urok. Obrnila se je, da bi odhitela navzdol, ko je na tleh opazila še nekaj. Majhno rdečo kapljico, posušeno, vendar bila je tam. Nekaj metrov naprej je našla še eno, potem pa še eno. Tako so si sledile do stopnic in še navzdol, kot da bi se kdo počasi odvlekel s stolpa.

Annelyn je hodila gor po stopnicah in sledila sledi rdečih kapljic, saj se ji je zdelo da bo na koncu sledi našla ranjenca, ali morda celo kaj hujšega. Nenadoma se je na poti skoraj zaletela v drznvraanovko istega letnika, kot je bila sama. Hitro jo je z očmi premerila od glave do pet in ugotovila, da ni bila ranjena. Tako, je ostala le še druga varijanta, da je poškodovala, tistega, ki je bil zdaj očitno ranjen in se je vračala s končanega opravila, ki ga je prej načela. Torej je zdaj že prepozno? se je zamislila Lyn in pazljivo pogledala drznvraanovko v oči, da bi ugotovila, kaj naklepa.

Ko je kapljicam sledila po stopnicah navzdol se je skoraj zaletela v spolzgadovko. Poznala jo je samo na videz, vedela pa je, da sta v istem letniku. Očitno pa je bilo, da sta obe sledili kapljicam. Ali je bila svetlolaska samo radovedna študentka kot ona, ali pa je morda ona zagrešila zločin in je iskala žrtev. "Kaj počneš tu?", jo je vprašala kar direktno. Bo že odkrila, kdo je!

"Sledim kapljicam, seveda." je resno odgovorila Lyn, ki ni ničesar skrivala. "Kaj pa 'ti' delaš tukaj?" je vprašala drznvraanovko, ki se ji je zdela nadvse sumljiva. Kako bo zdaj reagirala? je zanimalo Annelyn, ki je bila pripravljena na vse nevarnosti, ki bi jih lahko predstavljala njena nasprotnica. Še nekaj časa sta se sumljivo gledali in napetost v sobi je rasla.

Posmehljivo se je namrdnila in odgovorila. "No, sledim kapljicam seveda. Ampak ti prihajaš iz napačne smeri. Kapljice se začnejo zgoraj." Kaj bo pa rekla na to, kaj? Zavrtala ji je v oči, da bi odkrila vsaj senco krivde, vendar ni našla nič. "Kje si jih ti opazila?", je tokrat ubrala drugačno tehniko.

Dvigala se je po stopnicah, ki so vodile na vrh astronomskega stolpa, ter sledila kapljicam krvi. Pribljižno na polovici, je zagledala neko Drznvraanovko ter Annelyn. Izgledalo je, kot, da Anette obtožuje Annelyn.
Stopila je bližje.

Prekleti Halfdan, je turobno pomislil. Zakaj za vraga, je moral umreti? se je še spraševal. Chuck je bil opazno potrt. Z fantom, ki je umrl v četrtem nadstropju, po imenu Halfdan Thyrsten, je bil sošolec, ter dober prijatelj, poleg tega pa sta si delila še sobo. Bilo mu je žal za njega, vendar navsezadnje... Halfdan je bil tisti, ki je začel širiti govorice, da Charlie ni heteroseksualec. Če je dobro pomislil, mu je prav privoščil.
Hodil je počasi, ter delal čim krajše korake. Odhajal je na Astronomski stolp. Na stolp, v katerem je vsakič, kadar je bil depresiven, presedel mnogo časa. Po petminutni hoji, mu je postalo vroče. Oblečen je bil v črno in rumeno barvo svojega doma, okoli vratu, pa je nenavadno nosil pravtakšen šal.
Nato pa je opazil... kri. Pa ne že spet, je malce jezno pomislil. Sledil je kapljicam, dokler ni prišel že blizu vrha. Opazil je gručo deklet, med njimi Anette, dekle kateri naj bi bil všeč, ter še dve povsem neznani Spolzgadovki. Le kaj imajo za bregom? se je vprašal, nato pa se skril, da bi si podrobneje ogledal situacijo.

Astronomski stolp, kraj, ki ga je Percival že dolgo želel obiskati, saj je veljal za najvišjega na vsej Bradavičarki in od tod bi se naj razprostiral prelep razgled v širne daljave. Profesor je bil kot ponavadi oblečen v dolg plašč temnejših barv, ko se je pričel vzpenjati po zavitem stopnišču, a po nekaj korakih je obstal.
Preko obraza mu je šinila senca nezadovoljstva, saj je že od daleč zaslišal visoke ženske glasove, ki so najverjetneje pripadale učenkam in ton teh glasov ni bil kaj nič prijateljski. Percival se je že skoraj zasukal, ko mu je pogled obstal na rdeči kaplji na kamniti stopnici pred njim. Nekoliko se je sklonil in presenečeno ugotovil, da gre za kri, a ta kaplja ni bila edina. Pred njo, na višji stopnici, je bila še ena in nato še ena in tako dalje in tokrat je Percivalovo nezadovoljstvo zamenjala presenečenost. Ni se mogel več zadržati, pač pa je počasi krenil naprej in nazadnje bi se skoraj zaletel v učenka, ki je tik pod vrhom stopnic prisluškoval pogovoru deklet v samem vrhnjem prostoru. "Smem izvedeti, kaj se tu dogaja?" se je strogi glas iznenada razglegel izza učenčevega hrbta in tam je stal Percival. Njegov pogled je prebadal Charlesa in v njih ni bilo opaziti niti kančka prijaznosti. "Gospodič Bones, bi mi obrazložili situacijo?"

((OK, vidim, da je tukaj blazen naval. Prosim, da počakate s svojimi posti, da še Anette in Annelyn napišeta kaj, preden nadaljujete zgodbo.))

Medtem ko je čakala, da Anelynn odgovori na njeno kočljivo vprašanje, se je okoli njih nabrala prava gužva. Najprej se je namreč prikazala neka druga spolzgadovka, ki se je vtaknila v vse skupaj. Že jo je Anette mislila nadreti, ko pa je zaslišala glas profesorja za uroke, ki se je vzel od nikoder. Poleg sebe pa je imel tudi Chucka, zaboga. "V redu, kako naj si razlagam dejstvo, da je kar naenkrat na astronomskem stolpu, kjer po navadi ni nobenega zdaj taka gneča?". Sumničavo je premerila pihpuffovca, ki jih je po besedah profesorja očitno opazoval, potem pa vprašujoče pogledala nazaj k ostalim.

"Sledi sem začela slediti v sedmem nadstropju. Zagledala sem jo, ko sem prišla iz šolske ambulante." je Anneyln odgovorila drznvraanovki. Še zmeraj se ji je zdelo nadvse čudno, da se je znašla v šolski ambulanti brez kakršnih koli spominov napadalca, zato je nujno morala poiskati Luciusa, da bi ji obrazložil kje jo je sploh našel, saj ji je bolničarka povedala čisto premalo podrobnosti. Takrat ji je kapnilo. Sled se je torej morala končati v ambulanti. Morda bi bolničarka vedela, kaj več o tem.Kar naenkrat se je na stolpu zbrala množica ljudi in Lyn se je zadeva zdela presneto sumljiva. "Ste vsi opazili sled kapljic krvi?" je rekla Annelyn naglas, saj je nastajala popolna zmeda. "Je morda kdo sprožil kakšne govorice?" jo je še zanimalo, saj bi jih lahko krivec s to novico odvrnil od česa pomembnejšega. Morda njegove identitete ali pa celo umora? Annelyn je zmajalo z glavo in pregnala kopico misli, ki so ji švigale po glavi. Ni bilo časa za neumno postopanje in obtoževanje. Najprej je bilo treba sled raziskati do konca.

Charles je bil popolnoma zmeden. Le kaj bi počele skupaj, dve spolzgadovki in drznvraanovka. Upal je, da ga bodo čim kasneje odkrili, ter mu bo tako prišlo na ušesa čimveč njihovih načrtov. Trdno je bil namreč prepričan, da so prav one krive za Halfdanovo smrt. Navsezadnje je umrl ravno, ko je ena izmed njih zapustila knjižnico in bilo je očitno, da Spolzgadovci niso nikoli marali "izgubljenih" Pihpuffovcev. Za trenutek se je imel za največjega mojstra vohunjenja, ko je nenadoma za sabo zaslišal močan glas. Prekleto, je pomislil. En trenutek popolne prevzetosti, ko se je počutil malce bolj pomembno, je prekinil nek trapast profesor. Počasi se je obrnil, ter se zazrl profesorju v oči.
Pravzaprav ni izgledal tako obupno, kot ga je bilo slišati. Obliznil si je suho ustnico, nato pa pomislil, kaj naj si izmisli. "Profesor Ernadur" je tiho zamomljal, nato pa se mu malce bolj približal, ter dokaj potihem zašepetal: "Te študentke, so bili najdene na kraju zločina, kar je očitno. In pomislil sem, da bi bilo najboljše, če se za trenutek skrijem, ter prisluškujem njihovim pogovorom". Ponosno se je nasmehnil. Upal je, da se je s temu profesorju vsaj malo prikupil, čeprav je to naredil predvsem zaradi tega, da bi očrnil druge.
"Mar je prepovedano hoditi na Astronomski stolp?" je nekoliko jezno zasikal na plavolaso Drznvraanko, po imenu Anette, nato pa se čisto preprosto sprehodil po stopnicah navzgor. Krvave kapljice so Chuck se je odločil da poišče kakšno sled, saj je navsezadnje umrl njegov cimer. Nato je jezno premeril Spolzgadovki, ki pa mu nista bili všeč. Zdeli sta se mu sumljivi, in to še bolj kot drznvraanovka.
Profesorja si je nato pogledal še pobliže. Bilo je očitno, da je bil kar nekaj desetletji starejši od njega, vendar še vseeno na čuden, robat način privlačen. Posebej všeč mu je bil njegov šarmanten obraz, ter očarljive modre oči. In za trenutek, za čisto majhen trenutek, je pomislil na to, kakšen je v postelji. Vedel je, kako pokvarjene so se slišale njegove misli, vendar vseeno... Pa kaj potem, če so mu ušeč tudi moški? Četudi ni hotel pozabiti tudi na Pauline, privlačno Gryffindorko.


[I know ;S Chuck je bi, tko da XD ]

((Kolikor sem slišala, so vsi fantje biseksualci (oni bi, in pika). Vseeno se v luči vseh zločinov lahko mogoče raje osredotočate na dogajanje. Charles, zdaj sta bila s profesorjem opažena, tako da sodelujeta v pogovoru, ki poteka... ))

"Kraju zločina?" je vprašal Percival in tokrat je njegov glas prvič razkril pridih presenečenosti. "Ne vem, o kakšnem zločinu govorite Bones, kajti sam tod ne vidim nobenega zločina, kapljice krvi pa tudi niso nekaj, zaradi česar človek umre. Razumem, da je prisluškovanje sošolkam morda zanimivo, ampak s tem sami niste nič manj sumljivi, kvečjemu obratno. Lahko bi prav sami izpeljali ta domnevni zločin in zdaj prisluhnili, ali vam grozi nevarnost, mar ne?" je brezizrazno vprašal Percival in prekrižal dlani. Ne da bi čakal na njegov odgovor, je z mirnimi koraki stopil naprej in šele zdaj uzrl vse tri učenke, ki so stale na vrhu prostora, odkoder se je razprostiral prekrasen pogled na vso okolico Bradavičarke. Tudi tukaj so bile kaplje prisotne, celo v večjem številu kot na stopnišču, zato je profesor postal še bolj sumničav. Prav tako je v prostoru vladal silni nered, saj nobena stvar ni bila na svojem mestu, celo globus je bil razpočen in vržen po tleh.
"Tudi meni ni jasno, kaj vsi počnete tod gori, a glede na tukajšnje stanje sklepam, da je v Bonesovih besedah nekaj resnice. Vse štiri vas bom nemudoma zaslišal v mojem kabinetu, nato pa naj o vas odločijo vaši predstojniki. Kar se pa prostora tiče, pa ta mora do nadaljnega ostati zapečaten, dokler ga strokovno osebje ne pregleda." Percival je segel po palici in pomignil učencem, naj stopijo na stopnišče. Čudovit začetek leta. Komaj je prispel na Bradavičarko, kjer je mislil, da se bo nadejal miru in tišine, je bil že vpleten v zločin, ki je bil zavit v popolno tančico. Nihče ni vedel ničesar in prav vsak je lahko bil odgovoren zanj.

Najprej se je nekoliko živčno zdrznil, nato pa profesorju nameril hladen in strupen pogled. "Kako si drznete namigovati na karkoli takšnega'" je glasno dejal. Iskreno rečeno je bil zelo užaljen. Oziroma je vsaj izgledal užaljen. Na obrazu se mu je naredil zares žalosten izraz, in če bi kdorkoli naletel nanj bi bil prepričan, da je pravkar nekdo umrl. "Halfdanu ne bi nikoli naredil nič hudega" je dejal z tihim in mirnim glasom, ter pogledal najprej profesorja, nato pa še tri študentke. "Bil je moj sošolec, poleg tega pa sva bila zelo dobra prijatelja" je še dejal, nato pa sledil profesorjevim navodilo, ter potihem odkorakal proti njegovemu kabinetu.

[Łame..]

Pozorno je poslušala profesorja in opazovala vsako potezo, ki jo je naredil. Hkrati pa je tudi ogorčeno gledala Charlesa, ki jim je očitno kar nekaj časa prisluškoval. Ko je profesor končno zaključil z monologom se je pridružila majhni koloni učencev, ki se je spuščala po stopnišču navzdol. Med hojo je prišla bliže pihpuffovcu ter se resno zazrla vanj. "Zakaj si nam prisluškoval?". Prišli so na hodnik in nadaljevali do kabineta profesorja urokov.

(Samo eno vprašanje, ali so te sledi krvi povezane s tistim umorom Pihpuffovca na stopnišču? Ker sem domneval, da gre za dve ločeni stvari in ta kri pripada nekomu tretjemu, zdaj pa eni pišejo, kot da bi naj bila od tega Pihpuffovca).

((Ne, to je čisto drugo... ))

((Lahko bi bile povezane tudi z umorom spolzgadovca, katerega truplo je izginilo, morda pa je nekdo preživel... nič se zares ne ve, zato pa so sledi, da se uganka reši ))

Annelyn je bila presenečena, ko ji slišala za umor Pihpuffovca, saj je bila priča le umoru Spolzgadovca in o drugem umoru ni vedela ničesar. Je to pomenilo, da je bil tudi tretji umor? Lyn je bila raje tiho, saj jo je vsa situacija precej šokirala. Tudi Pihpuffovcevo prisluškovanje jo je presenetilo, vendar ga ni mogla pred profesorjem podrobneje zaslišati o tem. Počasi je začela hoditi dol po stošnišču, kot jim je ukazal profesor, nato pa se je nenadoma ustavila in pogledala nazaj proti ostalim. "Ne bi bilo pametneje, če sled najprej raziščemo do konca, preden jo kdo počisti?" Ideja, da bi šla najprej v profesorjev kabinet, bila izprašana in izgubila sled je bila preveč dolgočasna ter zamudna. "Ugotovili smo, da se je sled tu začela, kajne? Torej je na drugi strani nekdo verjetno resno ranjen!" je hitro povzela z resnim pogledom. "Vsaj preverimo lahko." ...in se s tem izognemo nepotrebnemu zasliševanju. si je mislila Annelyn, ki ji ni bilo prav nič do izgubljanja časa.

"Ne vem, o kakšnem sošolcu govorite Bones, a trenutno nimam časa, da bi se ukvarjal s tem. Vse mi lahko pojasnite naknadno." Percivalu se ni niti sanjalo glede umora Pihpuffovca in Spolzgadovca, saj se novici o teh dveh umorih še nista razširili po šoli, res pa je tudi bilo, da je sam večino časa prebil za zidovi svojega kabineta, kjer pa kaj takega tako ali tako ne bi slišal. Že so se obrnili in so učenci začeli korakati po stopnišču, Percival pa je segel po palici in nameraval zapečatiti vhod do stolpa, ko se je znova oglasilo eno dekle in predlagalo načrt, ki profesorju ni niti najmanj ugajal. Z nekoliko neodobravajočim pogledom se je zasukal in za trenutek premišljeval. "Prav, če si res želite postati detektivka gospodična Lee, vam ne bom jemal tega veselja. Navsezadnje mi je dovolj, če se pogovorim z enim od vas, za ostale pa so odgovorni vaši predstojniki. Vedite le, da to ni igra in da se vam zna zelo slabo pisati, če se pri vaši "raziskavi" kaj zalomi. Stolp bom zapečati, dokler ga ne pregleda nekoliko bolj strokovno osebje, vi pa zaradi mene lahko sledite kapljam krvi, ki vodijo stran od tod." Tedaj je profesor znova segel po palici, se usločil pred vrata, ki so vodila na vrhnjo ploščad stolpa in neslišno izvedel precej zapleten gib z roko. Lesena vrata je preletel sloj svetle luči in izoblikoval nenavaden ščit, ki se je v zraku raztezal od tal do stropa in skozi katerega človek ni mogel stopiti, saj je bil trd kot kamen, čeprav prozoren.
Percival je zakoračil po stopnišču navzdol, ko se je spet zaustavil in pogledal Pihpuffovca. "Bones, vas želim videti nemudoma v mojem kabinetu. Stopite prosim z mano." Že se je zasukal in njegov temni plašč je zaplapolal za njim.