Južni stolp

Saphirra se je sprehajala po Bradavičarki, čeprav je poznala že veliko njenih kotičkov. Še nikoli pa ni bila na južnem stolpu, ki je slovel po neverjetnem razgledu na okolico. Saphirra je vedela, da se na tem mestu zbirajo zaljubljenci, vendar jih danes nikakor ni želela srečati. Tako je preizkusila svojo srečo in odločno odkorakala na stolp. Na srečo tam ni bilo nobenega zaljubljenca in Saphirri je neznansko odlego. Zares si ni želela poslušati ljubezenske izpovedi in gledati neustavljivo poljubljanje. Tako se je naslonila na obzidje in gledala množico čarovnikov na šolski posesti. Kmalu se je naveličala gledati dolgočasne čarovnike, zato se je odločila, da se malo poigra s svojo palico in uroki. ''Avis!'' je zaklicala Saphirra in nekoliko premaknila palico. Pričarala je ptice in s svojim urokom je bila zadovoljna. Želela si je popestriti ta dolgočasni dan. Mislila je, da bo cel čas sama in tako vadila uroke, ampak kaj kmalu jo je nekdo zmotil.

Sophie je pri svojem vzpenjanju na južni stolp povzročala veliko hrupa. Razlog zato je bil preprost. Takoj, ko je prišla do stopnic se je z glavo butnila v strop, ker je bila očitno tako razburjena zaradi govoric, ki so se širile po šoli kot ogenj, da je na nizek strop povsem pozabila. Naslednjo minuto je zapolnila s tem, da je svoje že tako preobremenjene možgane mučila še s tem, da si je v najkrajšem času spomnila dovolj zadovoljivih francoskih kletvic in jih izgovorila kolikor glasno jih je lahko. Ko je končno zbrala dovolj moči se je z veliko utripajočo buško na glavi in sklonjeno glavo podala po strmih in zavitih stopnicah. Ko je prišla na vrh je bila čisto zadihana in ker je imela ušesa zapolnjena z svojim glasnim sopenjem ni slišala dekleta, ki se je v stolp očitno podalo vadit uroke in je zato, ko jo je zagledala poskočila približno meter v zrak in si prvi buški priskrbela družbo še ene, malo večje buške. Zadržala je ploho kletvic, ki se je pripravljala, da bo planila na plano in si poskušala vsaj približno vrniti dostojanstvo s tem, da se je ledeno nasmehnila neznanki, ki je bila očitno iz Gryfondoma, vsaj glede na njen plašč. Sophie je palico, ki jo je prej držala v levi roki preprijela v desno in se previdno zastrmela v neznanko. Glede na dogodke zadnjih dni je bila njena previdnost povsem na mestu. Pri ocenjevanju neznanke jo je zmotilo tiho čivkanje. Ozrla se je navzgor in se zagledala v ptice, ki so letale pod stropom. Obrnila se je nazaj k neznanki. "Vadiš uroke? Si mogoče za kakšen čarovniški dvoboj? Nujno potrebujem nekoga s katerim bi lahko vadila."

Saphirra si je dekle, ki jo je zmotila pri vadenju urokov, natančno ogledala. Očitno je bila Spolzgadovka, saj se ji je na majici bohotil Spolzgadovski znak. Saphirra se je namrščila, saj Spolzgadovke očitno ni pričakovala in pravzaprav, če je bila Saphirra popolnoma odkrita do sebe, se ji s Spolzgadovko danes ni dalo pregovarjat. Očitno je tudi Spolzgadovko presenečalo, da je nekoga našla na tem delu stolpa. Kljub temu je neznanka prva spregovorila in Saphirra se je sprostila, ter se nasmehnila. ''Hm...prvo kot prvo bi bilo dobro če se mi vsaj predstaviš, da bom vedela s kom se borim.'' je nato dejala Saphirra in dvignila obrvi. Zdelo se ji je zelo nevljudno od Spolzgadovke, da jo je kar tako vprašala če bi se z njo dvobojevala. ''Jaz sem Saphirra.'' je še hitro pristavila. Nato se je neznanki zazrla v oči in se postavila v prežo. Stisnila je svojo 30cm dolgo palico iz ebenovine in feniskovega peresa, ter se pripravila na dvoboj. Roka, v kateri je držala palico, se ji je začela rahlo potiti, saj je bila Saphirra nervozna. Ni se hotela osramotiti, še posebej ne pred Spolzgadovko. ''Ko boš pripravljena...'' je Saphirra še dodala in pazljivo opazovala neznanko.

"Ah, seveda kako neprijazno od mene sploh se nisem predstavila." Gryfondomki je namenila sladek nasmeh. Odločila se je, da bo z njo kakor toliko prijazna. Res je bilo, da to ni bila ravno njena odlika, veliko raje je igrala "ledeno kraljico", vzvišeno nad vsemi ostalimi in navadno ni nikoli pokazala kaj zares čuti. "Jaz sem Sophie." Je rekla in svojo palico stisnila nekoliko močneje. "Če mogoče znaš kakšno žrelo kletev ne veljajo. Saj se nočeva pobiti kajne?" se je zlagala s še kar obupno sladkim glasom. Kar se je nje tikalo bi ji bilo prav všeč če bi dekle umrlo. Čisto tako... ponesreči. Stopila je na drug konec velikega prostora in palico oprezno podržala pred sabo. Stiskala jo je tako močno, da so njeni členki pobledeli. "No... najbolje, da kar začneva kajne?" je rekla z ledenim nasmehom na ustnicah in se elegantno priklonila. "Lahko začneva na tri. Ena...dve...TRI" "Polkanoga!" Sophie je po Grifondomki usekala z urokom, ki je povzročal izgubo kontrole nad svojimi nogami, ki so navadno v trenutku začele poplesovati po prostoru.

Seveda je bilo za pričakovati, da bo Spolzgadovka hladna do vsega. Totalno brez čustev. Saphirra se je nasmehnila sama sebi, saj se je odločila, da bo tudi ona postala nesramna. ''Ah, kako lepo ime.''se je prisiljeno prijazno zasmejala. Odločila se je, da bo Sophie nervirala s svojo ''neobladljivo'' prijaznostjo.
Kakorkoli, Sophie je začela šteti do tri in Saphirra je bila pripravljena na vse. V glavi ji je že odmevalo ime obrambnega uroka, ki ga bo kot prvega ''izstrelila''. Nekako je bilo za pričakovati, da bo Sophie prva začela napadati, saj ji je Saphirra dala prosto pot. V tistem momentu, ko je Sophie zavpila ime uroka je Saphirra na hitro zašepetala: ''Hitinium.'' Zgodba, kako se je Saphirra naučila uporabljati ta obrambni urok je bila prav smešna. Z bratom, ki je bil mimogrede Spolzgadovec, sta nek prelepi dan vadila dvoboj. Saphirra je vsakokrat na brata usekala napadalni urok, ki pa je čisto vedno izvenel. Brat se je svoji mlajši sestri na ves glas režal, nato pa ji je povedal, da je uporabil oklopni urok, ki je vsekakor zelo priročen. Prav ta urok naredi nevidni ščit pred vsemi napadalnimi uroki. Saphirra je brata nato rotila, naj jo vendarle nauči tega uroka in brat ji je ustregel.
Tako je Sophijin urok izvenel in na Saphirrinem obrazu se je zarisal nasmešek. Priročen kot vedno. Saphirra pa si ni želela nekakšen strog dvoboj, ampak si je želela, da bi se malo poigrala s Spolzgadovko. Takoj za oklopnim urokom je mirno izgovorila besedo: ''Napadigadi.'' Ta urok naj bi pričaral kačo. Saphirra se je želela pozanimati, kako se bo obnašala Sophie ob živali, ki je simbolizirala njen dom.

Naravnost fantastično... kača, je sarkastično pomislila Sophie, ko je dekle izgovorilo urok in se je iz njene palice izvil piton. Bo barvi njegove kože in glede na njegovo dolžino je Sophie lahko ugotovila, da je gryfondomka ta urok uporabljala samo v skrajnih primerih. Sama bi lahko pričarala precej večjo kačo. Ta misel ji je dala idejo, naravnost odlično idejo pravzaprav. Kljub temu, da se kače, ki je sikala proti njej ni niti najmanj bala je stopila korak nazaj. Z naslednjo potezo se je odločila še malo zavlačevati. Torej je namesto, da bi udarila nazaj nekaj časa samo opazovala kačo, ki je jezno sikala proti njej. Medtem je razmišljala o gryfondomkini prejšnji potezi. Povsem očitno je bilo, da je uporabila urok: hitinium. To bi na njenem mestu storila tudi sama, je pomislila in se nekoliko namrščila. Mogoče pa tale punca niti ni tako neumna... V trenutko, ko je to razmišljala se je kača pognala naprej in samo nekaj centimetrov zgrešila njeno roko v kateri je držala palico. Sophie ni niti trenila. No pa se igrajmo... Na ustnicah se ji je pojavil leden nasmešek. "Napadigadi!" Iz njene palice se je izvil velikanski piton, ki je planil naprej in kot bi mignila požrl manjšega pitona, ki je panično poskusil zbežati. Sophie se je ozrla k gryfondomki in posmehljivo vzdignila eno obrv. Čakala je, da dekle naredi naslednji korak.

Saphirri so takšni uroki, kot so bili priklic novih živali, neznansko delali težave. Veliko bolje so ji šli od rok napadalni in obrambni uroki. Kakorkoli, nasprotnici Sophie je očitno uspelo priklicati veliko večjega pitona in zdelo se je, da je spolzgadovka v teh urokih odlična. Zelo dobro. Spolzgadovke na glas ni hotela pohvaliti, saj bi ji bilo to izpod časti. Končno en odličen nasprotnik. Končno eden, ki obvlada uroke. Saphirra je bila že na splošno sita arogantnih čarovnikov, ki so mislili da so nevem kako dobri v dvobojih, nato pa so se izkazali zelo porazno.
Saphirri je bilo kar malo žal njenega pitona, ki ga je Spohijin veliko večji piton kar tako požrl. Ampak, kljub temu je bil to samo urok in ne resnična žival. Spolzgadovkin piton se je zdel kar nevaren in svojo nevarnost je pokazal, ko je s celo močjo z repom zamahnil proti Saphirri. Saphirra se je morala kar dobro potruditi, da se je udarcu izmaknila, sicer se dvoboj ne bi dobro končal. No, kakor za koga. Tako je Saphirra skočila daleč nazaj in s hrbtom priletela v zid. Bolečina je bila kar ostra, ampak se za to ni menila. Raje se je osredotočila na pitona. Odločila se je, da bo pitona porazila na kar najbolj graciozen način. Mirno in brezbrižno je zašepetala: ''Expellimellius.'' V trenutku ko je izrekla to besedo, je na pitonu izbruhnil gromozanski ogenj in piton je žalostno končal v gorečih plamenih. Ta urok je bil napadalen in ravno takšni uroki so šli Saphirri odlično od rok.
Ne da bi se Saphirra menila za plamene, ki so nato silili proti spolzgadovki je še zaklicala:''Reduco.'' Palico je usmerila v bližnji zid, nad glavo spolzgadovke in koščki kamenja so poleteli proti Sophijini glavi. Očitno sem dobro ocenila kam izstreliti kletev.' Tudi ta urok je Saphirra izvedla skoraj perfektno, saj je šlo prav tako za napadalni urok. Saphirra pa kljub temu ni vedela kako bo spolzgadovka odreagirala. Upala je, da bo spolzgadovka uspela zaustaviti kose kamenja, saj Saphirra nikakor ni želela da se Sophie poškoduje.

Sophie je resnično zanimalo kako bo Gryfondomka ustavila pitona. Zabavala se je, ko je videla kako je odskočila pred kačinem repom in verjetno z kar veliko silo priletela v zid. Ampak bolečina je bila velko manjša, kot bi bila če bi jo piton zadel. Bil je namreč naravnost velikanski in z svojim opletajočim repom bi lahko gryfondomko "iztrelil" skozi okno. Že res, da je bilo majhno ampak opeke okoli njega so bile že zelo trhle... Kakorkoli, dekletu je uspelo poskrbeti za pitona s tem, da je uporabila urok: Expellimellius. Kača se je vžgala in izginila v ognju. Od nje je ostalo samo nekaj pepela. Sophie se je zadovoljno nasmehnila. Zdaj je vsekakor vedela pri čem je dekle dobro in pri čem ni. Uroki z ognjem so ji šli očitno kar v redu. Za razliko od nje. Pomislila je, da bo morala pozneje malo vaditi. Zadnje čase je bilo nekaj v zraku. Mogoče so se zato po gradu širile govorice o truplih in krvi, ki so jo našli. Sophie ni imela niti najmanjšega pojma ali je bilo to res. Vedela je samo to, da je umrl (na zelo nenavaden način) neki pihpuffovec iz sedmega letnika. To je izvedela od tiste gryfondomke, Paulin ali nekaj takega. Iz razmišljanja jo je zbudil zvok kamenja, ki je padal po tleh vse okoli nje. Sophie je hitro pogledala navzgor. V steni je bila kar precejšnja luknja iz katere se je usipalo kamenje. Iz njene oblike je sklepala, da je Gryfondomka uporabila urok "reduco". Sophie se je čimbolj stisnila k steni pomislila kaj naj naredi. "Perlatium lebdiosa" je zašepetala in vse kamenje je nenadoma zalebdelo v zraku. "Letiarbus". Kamenje je zletelo v steno na Sophijini desni. Za trenutek je sicer pomislila, da bi ga usmerila v dekle nasproti nje ampak si je premislila. Močno je zavzdihnila in se začela koncentrirati. Tisto kar je nameravala narediti je bilo namreč zelo težko, še posebej zanjo. "Gorecis" je rekla in iz njene palice je planil ogenj, ki je naredil krog okoli gryfondomke. Bila je ujeta v ognju, ki se ji je precej hitro približeval z vseh strani. Sophie je bila ponosna nase. Uroki z ognjem ji niso šli, ampak tokrat ji je uspelo.

Vsekakor spolzgadovka ni bila neumna in to je Saphirra dobro vedela. Izraz na Spohijinem obrazu, ko je njen piton nenadoma kar zgorel, je Saphirri dal vedeti da je spolzgadovka končno izvedela pri katerih urokih se mora Saphirre paziti. Očitno je bila spolzgadovka kar globoko zatopljena v mislih, saj je v zadnjem trenutku zaustavila kamenje, ki so padali, ter ciljali na njeno glavo. Saphirra si je kar malo oddahnila, da ni prišlo do poškodb. Zares ni želela, da bi Sophie pristala v povojih. Še manj pa si je želela, da bi nakopala težave svojemu domu, ki je zaenkrat po številu točk vodil.
Kljub temu se je zazdelo, da je Saphirra predolgo ostala v svojih mislih in ni bila pozorna na spolzgadovko, ki je kamenje preusmerila v steno na njeni desni strani. Saphirra ni vedela ali je Sophie to naredila namerno, ali pa pač ni bila tako vešča v teh urokih, da bi kamenje natančno namerila v njeno glavo. Saphirra tega ni vedela in kar malo si je oddahnila, da niso kamni leteli proti njeni glavi, saj se verjetno vse skupaj ne bi dobro končalo.
Kakorkoli, dvoboj se je očitno nadaljeval in Saphirra je kmalu stala na sredi ognja. Bolje rečeno, Saphirra je bila obkrožena z ognjem. Očitno je uporabila urok Gorecis. Kljub zelo dobri izvedbi uroka, so se na tem ognju kazale pomankljivosti in Saphirri je bilo jasno, da spolzgadovki takšni uroki ne ležijo. Očitno sva prav nasprotni osebi. Njej ležijo uroki, ki lahko pričarajo stvar iz nič in verjetno ji leži tudi spreminjanje oblike. Meni pa napadalni in obrambni uroki. Obeta se še zanimiv zaključek dvoboja.
Saphirra se je kaj hitro potegnila ven iz misli, saj se ji je ogenj nevarno približeval. ''Aqua Eructo!'' je zaklicala in iz palice se je usul curek vode. S palico je začela krožiti okoli sebe in pogasila celoten ogenj. Dvoboj ognja in vode. Zanimivo! Saphirra je spolzgadovki hotela pripraviti presenečenje, zato je takoj, ko je izginil zadnji plamen ogjna, palico obrnila na tla proti spolzgadovki, ter zašepetala: ''Sipario.'' Vroča para, ki je prišla iz konice Saphirrine palice je z veliko hitrostjo odbrzela proti Sophie. ''Če si me ti napadla z ognjem, bom pa jaz tebe z vodo.'' je še dejala z nasmeškom na obrazu.

Sophie je nekako pričakovala deklotov odziv v tej situaciji. Bilo je že skoraj samoumevno, da se ogenj najlažje pogasi z vodo. Odsotno je opazovala gryfondomko, ki se je vrtela v krogu z palico iz katere je šprical velik curek vode, visoko nad glavo. Sophie je bila z mislimi čisto drugje. Natančneje iz južnega stolpa se je preselila nazaj domov. Ubistvu tja kjer naj bi živela med poletnimi počitnicami. Njeni bunkeljni so bili sicer večinoma čisto v redu, ampak včasih jih je resnično metalo, kar tako brez vzroka. Bili so tudi precej nepravični, še posebej do nje. Sophie ni natančno vedela zakaj je ob gledanju vode, ki je padala po tleh pomislila na družino pri kateri je živela. Stresla je z glavo, da bi se znebila teh nadležnih misli. Ravno zadnji čas, da je zamahnila s palico in se je pred njo pojavila prepreka, ki vroči pari ni dovolila skozi. Zakaj med dvoboji vedno mislila na kaj drugega? Resnično moram poskrbeti za to. Lahko bi me stalo življenja. Besno je zaškripala z zobmi. Morala je razmisliti o svoji naslednji potezi. Kakšen urok bi lahko uporabila? Njeno možgani so delali z veliko hitrostjo, ampak še vedno ne dovolj hitro. Globoko je zavzdihnila, nato pa vzkliknila: "Zroxis" in takoj za tem še "kamnitis totalis". Z dvema urokoma, ki ju je izgovorila drugega za drugim je preprečila, da bi dekle lahko uporabilo "hitinium". Kajti takoj, ko bi se otresla prvega uroka bi drugi treščil vanjo. Sophie je nekoliko dvomila v to, da ji bo uspelo s tem onesposobiti gryfondomko. Ampak vredno je poskusiti...

Saphirra je pozorno opazovala Spolzgadovko in videti je bilo, da je SPolzgadovka z mislimi odbežala daleč stran. Točno takšne probleme je imela tudi Saphirra, razen seveda če ji ne preti smrtna nevarnost. Dvoboje je Saphirra izgubljala samo zaradi svojih lastnih neumnosti. Že res, da ni veliko dvobojev izgubila, ampak v tem hoče biti mlada Gryfindomka nepremagljiva.
Kljub temu se je zdelo, da je Sophie spet zbrala svoje misli nazaj saj se je spretno izognila drveči pari. Nato je Saphirra zaslišala vzklik ''Zroxis'' in Saphirra je že nekoliko zdolgočaseno dvignila palico in skušala izustiti urok Hitinium, ko je od spolzgadovke zaslišala še besedico ''kamnitis totalis''. Tako je Saphirra hitro, ampak s težavo izdavila:''Finite!'' Ta urok je končal vse kletve in Saphirra si je lahko za trenutek oddahnila. Tale pa je bila dobra!
Nato pa je Saphirra palico usmerila v tla proti Spolzgadovki in zavpila:''Reduco!'' Kletev ni želela izreči direktno v spolzgadovko, saj bi lahko prišlo do hudih posledic. Saphirra je Spolzgadovko želela le nekoliko prestrašiti. Vendar se je Saphirri vedno bolj zdelo, da tega dvoboja nikoli ne bo konec, zato je le glasno zavzdihnila. Previdno je dvignila roko in pogledala k spolzgadovki:''Preden izrečeš še kakšno kletev proti meni naj ti povem, da se mi zdi da ta dvoboj nima več smisla. Očitno se ne bo končal.'' Saphirra se je nasmehnila in pričakovala spolzgadovkin odziv. Bila je pripravljena na vse, saj so spolzgadovci na splošno vsega sposobni...

((Ahjoj oprosti mi za tako pozen post ))